30sep2016
Leta 1991 je Mednarodna zveza prevajalcev (Fédération Internationale des Traducteurs, FIT) s sedežem v Parizu razglasila 30. september za mednarodni dan prevajalcev in od takrat imamo tudi prevajalci svoj dan. Spominjamo se Evzebija Sofronija Hieronima, svetega Hieronima, ki je ustvaril enega najpomembnejših prevodov v zgodovini – Vulgato – prevod Svetega pisma v latinščino. Hieronim je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, prevajalcev in študentov, njegov zgled in nazori pa so temelj zahodne prevajalske tradicije. Še danes velja za arhetip »svobodnega« prevajalca, ki ne prevaja »verbum de verbum«, besede za besedo, temveč »sensum de sensu«, smisel za smislom.
Pojmovanje prevajanja se je z metodami in praksami spreminjalo od Hieronima naprej, na splošno pa je opredeljeno kot prenos pomena in sporočila nekega besedila v drug jezik. Medtem ko je bilo v preteklosti prevajanje cenjena vrlina in so si ustvarjalci prevodov lahko jemali veliko svobode, da so besedila jezikovno, ideološko in kulturno prirejali do neprepoznavnosti, danes »zna« prevajati že marsikdo. Nekateri samooklicani prevajalci znajo ponuditi celo višjo kakovost za nižjo ceno … Če dodamo še, da je prevajalec edini poklic z visoko izobrazbo, ki v karieri ne napreduje in ostane vseskozi »le« prevajalec, z vedno več pridobljenega terminološkega in jezikovnega znanja, se ne sliši preveč mikavno, kajne?
Kdo pa pravzaprav je prevajalec in kaj zahteva prevajalski poklic?
Poklicni prevajalci končajo univerzitetni študij prevajalstva ali jezikovne smeri. Na oddelku za prevajalstvo izvajajo dodiplomski program (medjezikovno posredovanje), dva magistrska programa (prevajanje in tolmačenje), dva skupna magistrska programa in doktorski program.
Prevajalec pisnih besedil je lahko strokovni in knjižni prevajalec.
Strokovni konferenčni prevajalec tolmači govor in lahko opravlja tri osnovne oblike tolmačenja:
- simultano tolmačenje: tolmač v zvočno izolirani kabini uporablja konferenčno opremo in prek svojih slušalk hkrati posluša in tolmači govornikov govor;
- konsekutivno tolmačenje: tolmač sedi v konferenčni dvorani, si zapisuje izjave govornika in na koncu govor prevede;
- šepetanje: prevajalec sedi ob govorniku in mu prevod neposredno šepeta.
Pomembno je tudi znakovno tolmačenje, kjer tolmač na vidnem mestu govorjeni jezik prevaja v znakovnega, tolmačenje na daljavo, podnaslavljanje in sinhronizacija, vrste avdiovizualnega prevajanja.
Sodni tolmač ima v skladu s slovensko zakonodajo zagotovljen poseben status. Po uspešnem preizkusu znanja ga Ministrstvo za pravosodje imenuje za stalnega sodnega tolmača.
Samostojni poklicni prevajalci so zaposleni v svojem podjetju, delo opravljajo v pisarni ali doma. Večino dela opravijo v rednem delovnem času, ker pa so vezani na časovne roke, je ta prilagodljiv in večkrat presega osemurni delovnik. Prevajalci, zaposleni v podjetju ali organizaciji, so zaželeni v znanstvenih in akademskih krogih, politiki, državni upravi, gospodarstvu, medicini, tehniki, umetnosti in literaturi. Pogosto potujejo, delajo v tujini in so v stalnem stiku s tujimi in domačimi strankami.
Poklic prevajalca zahteva marljivost, vztrajnost, vedoželjnost, samokritičnost, pripravljenost za stalno izobraževanje, sposobnost pomnjenja, dobrega jezikovnega izražanja, obvladovanje stresa, hitrost, komunikativnost in urejenost. Dober prevajalec – tolmač je tisti, ki ga ne opazijo, hkrati pa tisti, ki delo opravi izjemno. Če prevajalec svojemu delu doda še kanček iznajdljivosti, veliko samoiniciativnosti in veselja do dela z jezikom, je uspeh zagotovljen.
V zadnjih letih se kljub društvom, ki si prizadevajo za ureditev poklicnega statusa, pravice prevajalcev in ustrezne delovne razmere, občutno znižujejo cene prevajalskih storitev. Ker prevajalski poklic in predvsem trg nista regulirana, se zmanjšujeta tudi kakovost prevodov in ugled prevajalskega poklica. Naročniki prevodov razen razlik v ceni pogosto nimajo podlage za razlikovanje med ponudniki prevajalskih storitev, ne prepoznajo jezikovnih pomanjkljivosti v prevedenih besedilih niti prevajalcev, ki so za svoje delo resnično usposobljeni. Na trgu se pojavljajo tudi obupno slabi prevodi in prevajalci z lažnimi življenjepisi, ki mečejo slabo luč na prevajalstvo, zaradi česar je strokovno prevajanje vse manj cenjeno in vse bolj razvrednoteno.
Prevajalski poklic je zaradi svojih posebnosti gotovo eden zahtevnejših in zanimivejših poklicev, primeren za vsestransko razgledane osebe, željne učenja in napredovanja, zato bi moral biti ustrezno vrednoten, kvalificirani prevajalci pa zaščiteni pred nelojalno konkurenco in cenovnim pritiskom.