26sep2016
Leta 2001 je 26. september postal evropski dan jezikov, praznik jezikovne in kulturne raznolikosti Evrope, prave jezikovne zakladnice 24 uradnih jezikov (angleški, bolgarski, češki, danski, estonski, finski, francoski, grški, hrvaški, irski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nemški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, španski, švedski jezik) in več kot 60 avtohtonih regionalnih in manjšinskih jezikov, ki jih govori približno 40 milijonov ljudi (baskovščina, katalonščina, frizijščina, samijščina, valižanščina, jidiš in drugi).
Temeljni cilji evropskega dneva jezikov so:
- pospeševati in uveljavljati jezikovno raznolikost in bogastvo kulturne dediščine jezikovnih okolij,
- spodbujati in uveljavljati večjezičnost državljanov Evrope,
- spodbujati vseživljenjsko učenje jezikov,
- z znanjem jezikov uveljavljati skupne težnje evropskega državljana in tako ustvariti možnosti učenja več jezikov za vse državljane Evrope.
Evropa prihodnosti je Evropa jezikovne raznolikosti in povezovanja, zato bi moral prav vsakdo imeti priložnost učenja tujega jezika, kar se v številnih evropskih državah izvaja že v predšolski vzgoji in neprekinjeno do konca šolanja. Tudi v Sloveniji se otroci na predšolski stopnji in v prvem triletju osnovne šole učijo tujega jezika. Strokovnjaki menijo, da je najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika med tretjim in petim letom starosti, ko imajo otroci že razvit besedni govor in sistem pomnjenja, prepoznavajo množino, pridevnike in razumejo povedi. Številne raziskave kažejo, da so predšolski otroci in učenci na nižji stopnji osnovne šole izjemno dojemljivi za osvajanje tujega jezika, zelo dobro oponašajo njegov ritem, melodijo in naglas ter pridobijo jezikovne sposobnosti naravnega govorca. Otroški možgani so v obdobju do desetega leta »nagnjeni« k jezikovnemu razvoju in imajo sposobnost bolj naravnega učenja jezikov kot pri odraslih. Moč učenja jezika je pri otroku tako velika, da ni pomembno, katerega jezika se uči. Nauči se lahko toliko jezikov, kolikor jih redno in sistematično sliši v svojem okolju.
Znanje jezikov je neprecenljivo bogastvo, ljudem omogoča medsebojno komunikacijo in sklepanje novih poznanstev, spoznavanje tujih kultur in dežel ter spodbuja možnost izobraževanja in zaposlovanja v tujini. Pomaga razvijati strpnost in razumevanje ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij ter širi človekovo obzorje. Izražanje v tujem jeziku je prav zaradi raznolikosti jezikov povsem novo dojemanja sveta.
Za učenje jezikov nikoli ni prepozno in tudi ta praznik nas spodbuja k učenju jezikov v kateri koli starosti. Učenje jezikov ima številne pozitivne učinke, čeprav se jim posvečamo v odrasli življenjski dobi, saj zahtevajo mišljenje in so zato odlična možganska telovadba, ki krepi umske in bralne sposobnosti ter izboljšuje spomin.